         |
Loading ...
Zgornja misel se je ob besedi socialni kapital ter socialna mreža utrnila mladostniku ali mladostnici, ko nam je na delavnicah na to temo navajal/a anonimne odgovore.
Misel je zelo resnična in del našega vsakdana. Socialni kapital, ki tvori naše mreže, torej vsi naši stiki, vsa naša znanja, poznanstva, sposobnosti so na razpolago drugim, če le to želimo in s tem vstopamo na ˝trg življenja˝. Nekako se vsak dan poslužujemo temu ˝trgovanju˝, a se včasih tega sploh ne zavedamo. Nekateri ljudje lahko s pomočjo socialnega kapitala tako seveda pridejo tudi do določenega cilja. Namerno ali nenamerno. Morda to zveni zelo izkoriščevalsko, a če tega ne dovolimo, ne gre za izkoriščanje. Kadar nam nekdo pomaga in mu mi to vrnemo nazaj gre za vzajemnost, s katero se zavarujemo, da nas nekdo drug ne izkorišča ter s tem mi ne izkoriščamo nekoga. Poleg tega je socialni kapital tako povezan in prepleten, da je včasih res težko natančno vedeti kdaj gre zgolj za enostransko ˝služenje˝ na račun našega socialnega kapitala, kot je navedeno v zgornji misli in kdaj za obojestransko pomoč, korist. Pri tem se lahko oziramo na naše počutje. Če se ob dajanju ne počutimo dobro ter nas naša pomoč, usluga ne naredi srečne, potem je najbolje, da to prekinemo, saj gre morda za enostransko okoriščanje. Kljub morda na videz grobemu zapisu misli mladostnika ali mladostnice se v njej skriva zelo veliko pozitivnosti ter želje pomagati drugim. Pri tem pa moramo gledati tudi nase, da se ob tem počutimo dobro ter nas to izpopolnjuje.
Socialni kapital je nek neoprijemljiv pojem, ki ga vsak dan izpopolnjujemo nezavedno ter ga z vedno novimi izkušnjami izboljšujemo, večamo ter širimo na vse strani. Nikoli ne bomo mogli socialnega kapitala prešteti, a prišel nam bo prav ravno takrat, ko ga bomo najbolj potrebovali, zato moramo delati na njemu ter ga namerno ali nenamerno ˝spletati˝ v lastno mrežo življenja.
Moč socialnega kapitala ponavadi spoznaš, ko si postavljen v situacijo, da si z lastnim znanjem, izkušnjami, sposobnosti sebe ter drugega pomagaš do nečesa. Velikokrat se to zgodi pri iskanju vira zaslužka v času srednješolskih in študenstskih let, odločanju za študij, pri iskanju zaposlitve, osebnih težavah itd. Ravno zato je potrebno delati na krepljenju socialnega kapitala ter skrbi, da vse kar počnemo, počnemo vzajemno, saj s tem socialni kapital kroži med nami in se nezavedno širi, si veča moč.
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto
|
