RAZPIS ZA CELOSTNO GRAFIČNO PODOBO ZAKLJUČNE KONFERENCE ESS MREŽ

Razpis vsebuje:

1.    besedilo razpisa z informacijo o dogodku,
2.    opredelitev zahtev za materiale, ki naj jih prijavitelj/-ica predloži.

1.    Besedilo razpisa

A.    Naziv in naslov izdajatelja razpisa
Mladinski svet Slovenije, Erjavčeva 4, 1000 Ljubljana.

B.    Podatki o razpisu
Z razpisom želimo pridobiti predloge za celostno grafično podobo zaključne mladinske konference, kjer bo 17. in 18. maja 2012 v Cankarjevem domu osem mrež (vsaka s povprečno 15 organizacijami) predstavilo rezultate svojega triletnega dela. Najboljši predlog bomo uporabili za celotno komuniciranje potrebno za izvedbo zaključne konference.

Vsaka mreža je že od leta 2009 aktivna na enem ali več področjih mladinskega sektorja, kar vključuje neformalno učenje in usposabljanja, prostovoljstvo, skrb za mlade z manj priložnostmi, medgeneracijsko sodelovanje, zdrav način življenja, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, dostop mladih do trga delovne sile, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev ter avtonomijo in podjetnost mladih.

Zaključna konferenca osmih mrež Evropskega socialnega sklada bo tako najpomembnejši dogodek celotnega mladinskega sektorja v Sloveniji v letu 2012. Dogodek bo atraktiven, inovativen in mladosten, a bo hkrati izpeljan na strokovno in izvedbeno visoki ravni. Preko dogodka bomo uspešno predstavili tudi smernice razvoja mladinskega sektorja in si zagotovili partnerstvo državnih in lokalnih organov ter ostalih zainteresiranih subjektov.

GLAVNA SPOROČILA KONFERENCE:
-    mladinsko delo kot odgovor na probleme mladih;
-    vloga/mesto mladih med drugimi generacijami;
-    mladinski sektor kot most do ostalih sektorjev.

CILJNE SKUPINE:
-    predstavniki mrež
-    nevladne organizacije, mladinski delavci in voditelji
-    mediji
-    zainteresirana javnost
-    odločevalci

CILJI KONFERENCE:
-    javno predstaviti rezultate 3-letnega delovanja mrež;
-    druženje in mreženje udeležencev in sodelujočih;
-    izpeljati atraktiven dogodek.

MREŽE ESS:
A1 – Razvoj modelov neformalnega in formalnega izobraževanja za mladinskega delavca za vključevanje v programe organizacij – Mladinski delavec;
B1 – Razvijanje aktivnega državljanstva – Aktivendržavljan.si;
B2 – Senzibiliziranje javnosti za teme mladih – ZaVedno mladi;
B3 – Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik – Mladi odpiramo prostor;
B4 – Medgeneracijsko sodelovanje – Mreža MGS;
B5 – Razvijanje socialnega kapitala mladih – Omrežen.si;
B6 – Razvoj raziskovalne kulture mladih – SM-RIS;
B7 – Medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur – Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga

C.    Pogoji za prijavo
Prijavitelji morajo do roka za oddajo materialov na predpisan način posredovati izpolnjeno prijavo na razpis in predložiti opredeljene materiale s pojasnilom. Omejitev kdo se lahko prijavi, ni.

D.    Rok in način oddaje
Prijavitelji morajo do ponedeljka, 30. januarja 2012 na elektronski naslov sara.bukovec@gmail.com vse zahtevano posredovati kot je opredeljeno v pogojih za prijavo.

E.    Vrednost razpisa
Najboljšemu prijavitelju oz. izbranemu predlogu pripada plačilo v vrednosti 500 evrov (bruto). Pogoj za izplačilo honorarja je izključni prenos vseh materialnih avtorskih pravic za uporabo logotipa in predlog na MSS, o čemer bosta MSS in prijavitelj sklenila ustrezno pogodbo. V primeru pogojne izbire prijavitelja bo pogodba sklenjena, ko prijavitelj pripravi ustrezne popravke, MSS pa jih potrdi. Prijavitelju bo ponujeno nadaljnje sodelovanje za aplikacijo celostne grafične podobe  na materiale, ki jih bomo potrebovali pri izvedbi konference.

F.    Način izbire
Izbor najboljšega predloga opravi organizacijska ekipa zaključne konference ob posvetovanju s predstavniki mrež.

G.    Datum in način objave rezultatov razpisa
Obvestilo o izboru predloga CGP bo vsem prijaviteljem posredovan na e-poštni naslov, iz katerega smo prejeli prijavo na razpis v petek, 10. februarja 2012. Razpisovalec si pridružuje pravico ne izbrati nobenega od predlogov in po potrebi objaviti vnovičen razpis.

2.    Opredelitev zahtev za materiale, ki naj jih prijavitelj/-ica predloži

Prijava mora vsebovati sledeče elemente CGP:
-    logotip (znak in ime konference),
-    slogan in
-    obrazložitev (zgodbo) elementov.

Po potrebi lahko za prikaz uporabe prijava vsebuje kakšno aplikacijo CGP, vendar to ni pogoj razpisa.

Za dodatne informacije smo na voljo na naslovu sara.bukovec@gmail.com ali na 031 351 794 (Sara).

Celotno besedilo razpisa je na voljo tukaj: ERazpis_za_CGP_ZK1

Socialni kapital je vrednost socialne mreže, ki na podlagi recipročnosti povezuje podobne ljudi in ustvarja povezave med različnimi.

http://www.socialcapitalresearch.com/definition.html

smiselne ter oblikujejo trajne vzorce državljanskega udejstvovanja. Najboljše možnosti za mlade za dosego splošnega dobrega so zajeta v naslednjih  treh osnovnih načelih:

 1.       Načelo: spoštovanje mladih ljudi.

Prizadevanje za uspešno sodelovanje mladih je »zdravljenje« s pohvalo in dostojanstvom do njihovih dosežkov.

 2.       Načelo: Zagotovitev produktivnega in smiselnega sodelovanja.

Programi in organizacije se morajo lotevati velikih težav ali strasti v življenju mladih, po možnosti v večjih skupnostih, v katerih živijo. Poleg tega morajo ta prizadevanja mladim omogočati zagotovitev in posledično vhod v proces odločanja ter do konkretnih rešitev ali izdelkov – v nasprotju s ponudbo pomena vaj.

 3.       Načelo : Vzgoja državljanskih vrednot.

Uspešno vključevanje mladih in njihovih prizadevanj, ki naj bodo utemeljeni na praksi, ki spodbuja njihov razvoj z visokimi pričakovanji in temelji na podpori odraslih ter strokovni skupini z izrazito pozitivnimi vrednotami.

 Vir: Bettertogether – Youth and Social Capital, str. 6

 Šole. Šole in šolski odbori, sklad za družbeno koristno delo, možnosti za učenje za vse srednje šole in dijake, ustvarjanje »manjših šol« v šolah, ponujajo široko paleto izvenšolskih dejavnosti, začeto z več programi, ki skrbijo za ponovno povezovanje zunajšolske mladine z izobraževalnimi institucijami in institucijami skupnosti ter razširjajo državljansko vzgojo v izobraževanju. Šole bi morale

zagotoviti aktivno udejstvovanje študentov v študentski vladi, saj imajo pravico do besede pri nekaterih vidikih delovanja šole.

 Skupnostorganizacij. Podpreti je potrebno splošno strategijo spodbujanja in vključevanja mladih izven šolskih zidov, vključno z razširitvijo medgeneracijskih programov mentorstva, povečanja sredstev različnih neprofitnih organizacij (npr. na tujem poznamo AmeriCorps), ustvarjanje novih načinov za vključevanje mladih v delovanje skupnosti in organizacij ter zagotavljanje oprijemljivih koristi in storitev.

 Družine. Otroci in mladostniki, šolarji in srednješolci dandanes preživijo povprečno osem ur v šolski skupnosti, skupaj z vrstniki in njihovimi učitelji, kar odraža tudi v njihovem okolju učenja in izobraževanja. Šole ne morejo ustvariti socialnega kapitala za mlade brez sodelovanja in vključevanja staršev kot pomembne skupnosti v življenju mladih. Potrebno je, da odrasli izklopite televizijo in podvojite svoja prizadevanja za povezovanje s svojimi otroci ter pomagate svojim otrokom pri povezovanju z okoliško skupnostjo. Še posebej je pomembno to, da odrasli povežejo mlade odrasle s starejšimi ljudmi. Takšni odnosi bi koristili  vsem generacijam.

 V ta namen navajam naslednjih 13 priporočil za izdelavo močnejše izobraževalne skupnosti.

 Priporočilo 1: Zahteva, da se vsi študentje udejstvujejo v organizacijah, ki skrbijo za korist skupnosti.

Organizacije, ki služijo storitvam za korist širše skupnosti, ki jih ponujajo razni programi učenja, povečajo občutek študentov družbene odgovornosti, sočutja, strpnosti in pripadnosti širši okolici. Pogosto taka organizacija omogoča študentom spoznavanje ljudi in tako ponuja odlično sredstvo za poglabljanja našega načela gradnje “premostitvenih” družbenih kapitalov.

 Priporočilo 2: Ustvarjanje manjših šol.

Velike, gigantske, brezosebne srednje šole, še posebej mestne šole, se ne ozirajo na skrb za skupnost. V  veliki mestni in primestni šoli so učitelji prezaposleni in študentje nenadzorovani, počutijo se nemočne, vplivajo tudi na njihovo neposredno okolje. Etika zaupanja, sodelovanja in medsebojne odgovornosti je težak vsadek v takšnih okoljih. Če želite ustvariti pogoje za uspešno državljansko udejstvovanje, je treba šole temeljito prestrukturirali v male skupnosti, v katerih se ljudje poznajo in si zaupajo. Vključevanje v reševanje problemov in razvijajoče programe bodo odpravile občutek osamljenosti in nemoči pri ustvarjanje v skupnosti, v kateri se lahko učenci učijo na praksi.

V manjših šolah, kjer je manjše število učencev, učitelji lažje dosežejo disciplino in se lahko potem posvetijo tudi komunikaciji in skrbi za učence, medtem ko v večjih šolah za to preprosto ni prostora, niti časa.

 Priporočilo 3:Obnova interesnih dejavnosti.

Interesne dejavnosti so zelo pomemben vir socialnega kapitala za mnoge mlade ljudi. Prav v teh dejavnostih, kjer mladi ljudje sklepajo prijateljstva in ustvarjajo pristne interakcije z drugimi, pogosto iščejo skupni cilj, na primer v šolski dramski igri ali na zmagovalni tekmi v nogometu. Poleg tega zagotavljajo tudi psihične koristi in solidarnost. Interesne dejavnosti učijo dragocenih državljanskih spretnosti, kot so javno nastopanje, timsko delo in organizacija.

 Priporočilo 4: Narediti ustrezno “državljansko vzgojo”.

Bistveno je, da vlagamo v vsaj tri pomembna področja državljanske vzgojena področju izobraževanja: ustvarjanje državljanske spretnosti, posredovanja državljanskega znanja in razvoj državljanskih vrednot. Raziskave kažejo, da so državljanske spretnosti in družbena znanja močne determinante kasneje v državljanskem sodelovanju in nabiranju izkušenj. Opismenjevanje mladim zagotavlja  znanja in spretnosti, ki jih aktivni državljani potrebujejo za zmožnost vplivanja v skupnosti.  S tem si povečujejo ustrezen socialni kapital.

Priporočilo 5: Ponovno sodelovanjein stopnja osipa.

Izobrazba je začela postajati vse pomembnejša in obenem tudi dostopnejša v drugi polovici prejšnjega stoletja. Še posebej v zadnjih dveh desetletjih so se zanimanja za nadaljevanje študija po srednji šoli skokovito povečala: pred 20. leti je med prebivalci Slovenije ,v starosti od 19 do 23 let, študiral vsak peti, v študijskem letu 2010/11 pa je bil študent v tej starostni skupini že vsak drugi. (vir: SURS: Mednarodni dan študentov2011, 5. november 2011, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4342)

Kazalnik šolskega osipa pričuje  o 10,4% osipu osnovnošolske populacije v letih 1994/95, medtem ko je po petih letih ta skrajno upadal, in sicer na 4,4% v letih 2000/01. (vir: MDDSZ, 2002)

V luči teh osupljivih številk, je pomembno, da se poskrbi za strategije izgradnje socialnega kapitala med mladimi, ki jih ni vedno mogoče najti na šoli. Prav tako ne smemo domnevati, da samo tisti, ki se v šolah državljansko udejstvujejo, pridobijo socialni kapital. V bistvu je državljansko udejstvovanje kritično gonilo za združenje mladih, ki so opustili šolanje, ki jih pripelje nazaj v produktivno izobraževalne poklicne poti.

Priporočilo 6: Medgeneracijsko mentorstvo.

Mentorstvo je nedvomno koncept, kako razširiti in izboljšati odnose. Majhne šole so ena metoda, druga možnost je mentor iz organizacije, ki aktivno zaposli upokojence, katerih število bliskovito narašča in katerih zavezanost k ustvarjanju družbenega kapitala je dobro dokumentirano. Ti ljudje ne samo da dajejo občutek civilne odgovornosti, ampak tudi zagotavljajo praktične nasvete o vsem, kako majhna podjetja poskrbijo za reševanje sporov med vrstniki. Medgeneracijsko mentorstvo tudi jasno pospešuje naše »premoščevalno  načelo« (ang. bridging).

Priporočilo 7: Podpora za skupnostne storitve.

Skupnostne storitve morajo biti dobro financirane, dobro organizirane in zasnovane tako, da so razlike otipljive. Podpirati je potrebno neobveznih programov neprofitnih organizacij, kamor se vključuje tako stare kot mlade.

Priporočilo 8: Postaviti mlade v skupnosti odbora in svetov.

Niso  vse oblike v korist skupnosti in ni vseh treba podpreti z denarjem. Etike, ki vključujejo mlade ljudi kot vir sodelavcev, bi se lahko razširila z bolj ali manj stroškov. Odrasli potrebujejo narediti prostor za veselje mladih udeležencev; delodajalci lahko zagotovijo več možnosti za mlade v senci odraslih na delovnem mestu, župani in guvernerji lahko vzpostavijo mladinske svetove za svetovanje o vprašanjih politike, ki vplivajo na mlade, in izvoljeni uradniki lahko omogočajo mladim, da izpolnijo uradni udeleženci ali opazovalci vloge na državnih in lokalnih komisijah. Šolski sistemi in policijski oddelki lahko na podoben način določajo mladinske svetovalne skupine.

Priporočilo 9: Prepoznavanje zmogljivosti mladostnikov in okoliščine, ki podpirajo njihove prispevke.

Vsaka generacija usposobi mnogo izrednih mladih, ki prevzamejo velik socialni izziv in uspejo priti preko vseh pričakovanj. Pomembno je, da odrasli spodbujajo mlade, opazijo njihove dosežke in jim pomagajo, da se vključijo v kakšno mednarodno organizacijo, prispevajo k spremembam v širši skupnosti, kar jim pomaga razširiti njihov socialni kapital.

Priporočilo 10: Naj prispevki štejejo.

Prispevki štejejo, ko se pojavijo v konkretni obliki, na primer z olajšanjem dostopa do štipendij ali delovnih mest. To bi lahko dosegli skozi »prispevke mladim«, ki so poleg akademskih dosežkov v ospredju prispevkov skupnosti. Podjetja bi lahko dale prednost mladim z veliko izkušnjami, pridobljenih s pomočjo storitev drugim. Prav ti prispevki so na koncu odvisni od zasebnih in javnih sektorjev delodajalcev, ki nagrajujejo izkušene mlade.

 Priporočilo 11: Prepoznavanje sodelujočih držav in njihovih privržencev.

Priložnosti za mlade in njihovi prispevki malo verjetno obstojijo, če jih odrasli ne podprejo. Nekateri odrasli že razumejo, kako pomemben je prispevek mladih, in s tem namenom zagotavljanja možnosti za njihove vloge v skupnosti, vendar so večinoma še vedno bolj malo priznana. Tako obstajajo koristi za dvig profila in prestiž odraslih, da bo vključevanje mladih mogoče. Pri tem lahko nekaj najboljših praks kroži, da lahko bolj kvalificirani strokovnjaki, mentorji ali trenerji manj izkušene kolege in poudarjanjem načinov za premagovanje nekaterih tipičnih slabosti v teh prizadevanjih (kot so zaposlovanje, izobraževanje in motiviranje osebja).

 Priporočilo 12: Okrepiti posredniške organizacije.

Kot del usklajene strategije prispevkov za podporo mladih moramo razlikovati med tem, kaj je treba storiti na nacionalni ravni in kaj je treba na lokalni ravni organizirati. Možnosti na lokalni ravni je mogoče olajšati preko mreže posredniških organizacij, ki lahko tako okrepijo temelje v skupnosti, preko mladinskih organizacij in povezovanje teh organizacij v šolah. Obstajajo že številne nacionalne posredniške organizacije, ki zagotavljajo usposabljanje in tehnično pomoč skupinam, ki vključujejo mlade v korist skupnosti  ali državljansko udejstvovanje. Številko bi lahko razširili in obstoječe okrepili.

 Priporočilo 13: Oživiti čas z družino.

Časovni pritiski na družine so danes veliki, a kljub temu je treba prositi starše in njihove otroke, da bi poiskati načine, kako povečati preživljanje časa skupaj. Izklopiti je potrebno televizijo in igrajte družabne igre namesto tega skupaj s prostovoljci. Raziskovati je treba družino, si narediti razpored treh noči na teden, ko se vsi  usedejo skupaj k večerji. V mnogih pogledih je treba poudariti, da lahko lažje pridobivamo socialni kapital v družinah kot v katerikoli drugi sferi. Uspešnost  mladih ljudi je gotova,  globoka in trajna.

Nikoli ni bil boljši čas za ponovno sodelovanje integriranih otrok in mladih odraslih na vseh ravneh naših socialnih organizacij. Mladi so nezadovoljni, a si hkrati želijo, da bi našli smiselne načine, da sodelujejo v svojih šolah in skupnosti. Uspeh mladinskih organizacij, ki opravljajo storitve v korist skupnosti, dramatizira to hrepenenje. Kaj ti programi so pri koreninah, je sodelovanje mladih pri odločanju v javnem življenju. Ti programi se kažejo v vseh njihovih življenjskih okoliščinah – družinah, verskih skupnostih, šolah, neprofitnih organizacijah, soseskah in vladnih organih. Kot se je že večkrat pokazalo, imajo mladi dobre ideje za izboljšanje kakovosti življenja in reševanja problemov. Odrasli, ki poslušajo in se odzivajo ​​na te ideje premišljeno, jih pomagajo izvajati, je mogoče partnerstvo z mladimi, rezultat pa so močnejše družine, boljše šole, učinkovitejši programi in bolj harmonična skupnost. Kakršne etike se ljudje naučijo v zgodnjem otroštvu, jo bodo živeli skozi vse življenje. Zdaj je izziv za vsakega od nas kot posameznika in kot voditelja institucij, da gradi na teh obetavnih temeljih.

 Vir: Bettertogether – Youth and Social Capital, str. 7-14

Mladinski center Šentjur se zaveda pomena socialnega kapitala in o tem redno osvešča mlade. Poleg osebni poznanstev, ki nam lahko koristijo pri razvijanju poklicne poti, pa je  pomembno tudi to, da poznamo okolje, v katerem živimo in delujemo. Za to priložnost je Mladinski center Šentjur skupaj z mladimi ustvaril družabno igro »Spoznaj svojo občino« s pomočjo katere mladi spoznajo kulturno in naravno dediščino občine Šentjur in delovanje občinske uprave ter občinskega sveta. 

Igro smo izkoristili kot priložnost, da s pomočjo le-te povežemo skupno mladih z občinskimi uslužbenci. Druženje je potekalo v sproščenem in zabavnem vzdušju. Igra vsebuje veliko takšnih izzivov, ki zahteva tesnejše sodelovanje soigralcev. Dogodek je bil dokaz, da so sproščene igre najboljši način za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Mladi so bili nad uslužbenci navdušeni, saj so jih spoznali v drugačni luči. Dejali so, da jim je všeč, da imajo takšen smisel za humor in da znajo odprto in sproščeno pogovarjat z mladimi. Občinski uslužbenci pa so bili navdušeni tako nad igro kot tudi nad mladimi in njihovo aktivnostjo. 

http://www.mladi-sentjur.si/

Lepo vabljeni