November 11, 2011 Število komentarjev: 0
Z našim društvom smo neprestano v stiku z mladimi ljudmi. Sem spadajo tako prvošolčki v osnovnih šolah kot tudi dijaki in dijakinje srednjih šol. Lahko bi rekli, da nas nekako ˝mladijo˝, saj se z vsakdanjim stikom z njimi navadimo na njihovo obnašanje, prevzamemo njihov način komuniciranja, poleg tega pa se kar pogosto zalotimo, da uporavljamo podobne besede kot oni ter smo stalno v stiku s tem kaj je ˝kul˝ in kaj ne.
Tak odnos do otrok in mladostnikov smo razvili, ker se ukvarjamo z njimi in to predvsem z migranti, ki se preselijo k nam zaradi različnih razlogov. Ti nam dajo vso (potrebno) znanje o ˝dogajanju na sceni˝. Tako lahko kasneje osnovnošolcem in srednješolcem različnih šol v Novem mestu in okolici predstavimo razne delavnice in se jim z njihovim načinom komuniciranja lažje približamo.
Med delavnicami, ki jih izvajamo so tudi delavnice promocije prostovoljstva kot ene od možnosti širjenja socialnega kapitala. Zadnje delavnice so nas pustile kar malo presenečene, saj nismo pričakovali tako odkritost prostovoljcev, ko so zagovarjali, da se prostovoljstvo ne splača, saj jim vzame preveliko časa in zanj ne dobijo nič denarja. Glede na to, da čedalje bolj strmimo k bližini drugega, pomoči, odprtosti, toplini ter vzajemnosti, ki nam prinaša pozitivnost in nas dela lepše, močnejše in srečnejše ljudi, nas je taka izjava dijakov in dijakinj kar malo zbodla v našem prepričanju, da je prostovoljstvo v mladosti prvi stik s pomočjo drugemu ter pripravljenostjo pomagati nekomu iz srčnosti ali kot se je izrazil eden izmed dijakov zaradi ˝višjega stanja duhovnosti˝.
Seveda se nam je takoj pojavil pomIislek kaj smo naredili narobe in kako bi lahko še na zabavnejši način predstavili prostovoljstvo. To je vse dobro in je vodilo k izboljšanju naših delavnic. Toda vseeno smo se v našem hitenju iskanja krivde v nas ustavili in premislili, trikrat vdihnili ter se nasmehnili vsemu kar so povedali. Resnica je, da v zameno za prostovoljstvo ne dobiš denarja in tudi časa gre nekaj, a tako je pri vsaki stvari – toliko kolikor vložiš, toliko dobiš. A prostovoljstvo ni samo to, je še veliko več, je tkanje nevidne mreže, ki ti bo nekoč še kako prav prišla in to ne samo pri službi, lahko tudi pri iskanju stanovanja ali pa novega avtomobila itd.. Poleg tega smo s prostovoljstvom v stiku z živimi ljudmi, s katerimi se spoznamo, povežemo, si prenašamo pozitivno energijo, zaupanje, spoštovanje, hvaležnost. Torej nam daje prostovoljstvo nekaj kar se ne more povrniti z nobenim denarjem, to sta notranja toplina in lepota.
Ko sedaj predstavljamo prostovoljstvo se še bolj trudimo dati poudarek, da kljub temu, da je prostovoljstvo brezplačno, lahko dobimo marsikaj in seveda nekateri otroci in mladostniki to sprejmejo z navdušenjem in se takoj odločijo za to, spet drugi rabijo nekaj časa ali pa se sploh nikoli ne bodo znašli v vlogi prostovoljca/ke. To pa je seveda odgovornost vsakega od nas, da vzame od življenja tisto kar meni, da je zanj dobro in seveda ˝pazi˝ pri tem, da je dobro še za drugega.
Rešitev vidimo v sodelovanju z mediji, saj le-ti imajo ˝moč˝nad otroci in mladostniki. Tako bi lahko s skupnimi močmi poskusili bolje promovirati prostovoljstvo, ki bi bilo res IN, če bi se oglaševalo kot tako in bi se o njem še bolj govorilo. Bilo bi dobro, da bi spregovorili vsi prostovoljci, ter delili svoje izkušnje in s tem povedali kako so uspeli.
Idej je še in še in to je dobro! Smo pa vedno veseli, ko naletimo na dijake/dijakinje, ki nam povedo, da so prostovoljci zato, da ˝naredim iz sebe boljšega človeka.˝
|
