         |
Loading ...
Komunikacija je pomemben del našega vsakodnevnega življenja. Komuniciramo s starši, vrstniki, prijatelji, prodajalko v trgovini in tudi drugimi ljudmi, ki vstopajo v naša življenja. Velikokrat pa nismo pozorni, kaj točno govorimo, katere besede uporabljamo, da nekaj povemo in tudi način, kako to povemo je velikokrat neprimeren. Zaradi napačne komunikacije pride med ljudmi pogosto do konfliktov, ki bi se jih dalo enostavno preprečiti, če bi spoštovali neka osnovna načela komunikacije. Pravilna komunikacija pa nam ne bo samo omogočila tega, da se bomo izognili nekaterim konfliktom, v pomoč nam bo pri vzpostavljanju dobrega odnosa z drugimi.
Na kaj se torej splača biti pozoren?
Pozorno poslušaj. Sogovornika glej, ko govori. S telesno govorico in umestnimi vprašanji mu pokaži, da ga poslušaš in da te stvari, ki ti jih govori, zanimajo. Sogovorniku lahko samo tako daš občutek, da je resnično slišan, razumljen in da so stvari, ki jih govori, pomembne.
Bodi pozoren tudi na neverbalno komunikacijo, tako svojo kot sogovornikovo. Z neverbalno komunikacijo veliko sporočamo, tudi če se tega pogosto ne zavedamo. Velikokrat se zgodi, da si ta nasprotuje z besedami, ki jih govorimo (primer: sogovorniku rečemo, da nas tematika zelo zanima, hkrati pa zehamo). Prav tako lahko s pozornim opazovanjem ugotovimo neskladja med obema oblikama komunikacije, zaznamo čustva kot so strah, sram ali negotovost. Torej nam je neverbalna komunikacija lahko pripomoček k boljšemu razumevanju drugih in s tem boljši komunikaciji z njimi.
Če ti kaj ni jasno, vprašaj. Veliko nesporazumov v komunikaciji se zgodi prav zaradi tega, ker ne vprašamo in raje sklepamo po svoje. Morda se je sogovornik le nerodno izrazil ali pa sploh ni pomislil na isto stvar, kot si ti. Ali pa sporoča s svojo neverbalno komunikacijo nekaj drugega kot z verbalno.
Ne prekinjaj drugih.Prekinitev osebe, ki skuša razumeti ali biti razumljen; ki skuša izraziti čustva o nečem pomembnem, ima lahko za posledico pretrganje toka misli in umik.
Ne obsojaj in ne moraliziraj. S tem lahko sogovornika odvrneš od tega, da bi ti zaupal ali v njem sprožiš občutke manjvrednosti. Vendar ne pozabi jasno izraziti svojih prepričanj, tudi če nasprotujejo mnenju sogovornika. Vendar to naredi na spoštljiv način in s tehtnimi argumenti. Vsak konflikt je lahko konstruktiven, če sta sogovornika pripravljena poslušati in slišati drug drugega.
Zavedaj se s kom se pogovarjaš in izražaj se temu primerno. Z mamo se ne pogovarjaš enako kot s prijateljem, prav tako ne naslavljaš osebe, ki si jo pravkar spoznal ali ti nudi delo enako. Situaciji in osebi primerno prilagodi besednjak in način naslavljanja.
Pri podajanju povratnih sporočil bodi konkreten in se nanašaj na konkretno situacijo ali temo. Povej nekaj o vseh vidikih situacije, ne govori samo o negativnih. Ko govoriš o svojih zaznavah in čustvih, to jasno povej. Bodi pripravljen sprejeti odgovor ali odgovoriti na dodatna vprašanja, ki ti jih lahko zastavi sogovornik. Upoštevaj, da sogovornik lahko ne sprejme tvoje povratne informacije.
Bodi pripravljen. V primeru, da greš na razgovor za službo, imaš kakšen nastop, se na to dobro pripravi. Nič narobe, če vadiš doma pred ogledalom. Večkrat, kot boš svoj del ponovil, lažje ga boš tudi predstavil. Pomembno je, da obvladaš temo, o kateri boš govoril, saj si lahko tako tudi bolj fleksibilen, če se zgodi kakšna sprememba ali se moraš prilagodit. Zamisli si nekaj vprašanj, ki ti jih lahko postavijo in odgovori nanje.
Na kratko, spoštuj svojega sogovornika, pokaži mu interes in prilagodi način komuniciranja situaciji in sogovorniku primerno. Ne pozabi, da veliko poveš tudi s tem, kako si oblečen in s svojo neverbalno komunikacijo.
Več o komunikaciji si lahko prebereš v literaturi:
Good, Perry E. (1993). … in mulc si bo pomagal. Radovljica: Regionalni izobraževalni center.
Kobolt, A., (n.d.). Povratno sporočilo. Interno gradivo pri predmetu Socialna psihologija s skupinsko dinamiko.
Vec, T. (2005). Komunikacija – umevanje sporazuma. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
|
